Omemba: Tanja Lažetić

»Njen premislek o ustvarjanju ter manipuliranju s podobo in samopodobo, ki je postalo del našega vsakdana, je zelo aktualen v času, ko takšno delovanje postaja primaren način sporočanja naše resničnosti.«

»Sodelovanje na sejmih je seveda v večini primerov zelo tvegano, saj so nakupi odvisni ne samo od okusa posameznega zbiratelja, ampak tudi od trenutne gospodarske situacije.«

»Trenutno smo v položaju, da se nam je uspelo (prvič) umestiti v program umetnostnega sejma Artissima, tega res ne gre zamuditi, nimamo pa potrebnega financiranja.«

»Od osmih del, ki so bila razstavljena, je pet del šlo v dve zasebni zbirki. Poleg same prodaje, ki je bila za naju zelo uspešna, sva s Piero dobila pozitiven odziv drugih galerij na sejmu, sklepali smo sodelovanja za naprej itd.«

»Gre za zelo strateško načrtovanje, kateri sejmi, kateri avtorji. Naše prijave na umetnostne sejme potekajo leto vnaprej, se pravi, mi to snujemo veliko prej.«

»Pri izbiri, katerega umetnika ali umetnico bomo prijavili, najprej razmišljam o specifičnosti določenega sejma, čemu je to sejemsko občinstvo naklonjeno. Ob tem pa tudi na to, s čim jih lahko presenetimo.«

»Sejem ni samo prodaja, ampak je tudi mreženje.«

»poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke«

»rad išče barvne kombinacije, ki ne veljajo za lepe, njegova poteza je na videz nekoherentna, popačitve v otroški maniri pa nas spomnijo na art brutovsko iskanje neobremenjenega izraza«

»Čeprav ob fotografiranju ni imel v mislih slik in kiparskega dela, lahko morda zdaj, ko razstavlja vse troje, razmišljamo o podobnem veselju do opazovanja, čudenja in beleženja sveta okoli sebe«

»Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim«

»Pred mojimi očmi se je moralo zvrstiti kar nekaj podob, preden sem doumela, da pri Kocjančiču ne gre za eno samo stanovanje. Gre za stanovanja neznancev, sem izvedela, kjer je umetnik delal kot pleskar«

»Predvsem zato, ker se v tem času dogaja tako malo stvari in ker toliko ljudi sedi doma pred računalnikom, kjer so obsojeni na gledanje in branje na spletu.«

»Naučiti se bomo morali sporazumevati s pogledi.«

»Izolacija, mir, tišina, zvok vetra, petje ptic, šepet dreves in ti, narava, ki mi vlivaš upanje. Svet se je postavil na glavo, ne morem se vrniti v domovini. Ostajam tu, na koncu sveta: jaz in ti, narava.«